Lucija Kračun, MD
Specialist družinske medicine
AAAMED diploma za estetsko medicino
Zakaj se vsi ne staramo enako?
Ne, niso vampirji, čeprav si tu in tam morda privoščijo »vampirski lifting«. In niso sklenili pogodbe s hudičem, ne prijateljujejo nujno s svetovno priznanim lepotnim kirurgom ali umetnikom ličenja iz prestižne kozmetične hiše. Nekateri ljudje se pač tako lepo starajo, da jim pripisujemo status nadčloveških bitij. Pa veste, zakaj?
Seveda zelo pomaga, če dobro skrbimo za svoj videz. Se izogibamo močnemu soncu, redno nanašamo kremo z zaščitnim faktorjem in ne kadimo. Imamo učinkovito dnevno in večerno rutino, s čiščenjem ter vlaženjem. Tudi obiski lepotnih salonov in znanstvo potrjeni tretmaji pomembno prispevajo, da mladostni vstopimo v pozna leta. Zadnjo besedo pri staranju kože pa so si vendarle priborili geni.
Da boste vedeli, kako genetika in podedovana sestava vaše kože vplivata na to, kako dobro skrivate ali razkrivate svojo starost, vam povemo, zakaj se vsi ne staramo enako. Predvsem pa, kako obdržite svoje prednosti in nadgradite šibke točke.
Pri staranju ne gre samo za gube
Večina ob besedi staranje pomisli na? Gube. Ali v najboljšem primeru na gube in povešeno kožo. Toda lahko vam povemo, da leta v resnici prinesejo kombinacijo gub, hiperpigmentacije, izgube elastičnosti in volumna. Nič kaj zabavno, kaj ne?
Tekstura in barva kože ob tem pomembno vplivata na to, kako izrazite bodo te spremembe. Čeprav je neizogibno, da je z leti elastina in kolagena, beljakovin, ki koži dajeta prožnost, strukturo in oporo, vse manj, dokler se njuno nastajanje skorajda povsem ne ustavi. Za nameček je v podkožju še vse manj maščobnih celic, ki tvorijo zaščitno bariero in vežejo vlago, ob njihovem pomanjkanju, pa le-ta postane suha in včasih neprijetno napeta ter hrapava.
Zakaj so gube torej opaznejše na čelu, pod očmi, na dekolteju ali zgornji strani dlani? Ker je koža tam najtanjša! In enako »pravilo« velja tudi na splošno – znaki staranja so manj vidni, če imate debelejšo kožo, saj so celice dermisa gosteje skupaj in bolj kompaktne.
Kdo so potem srečneži, ki se najpogosteje rodijo z »debelo kožo«? Tisti, ki imajo tudi več melanina ter posledično temnejšo polt.
Ja, prav ste prebrali – pigment, ki koži, očem in lasem daje barvo, upočasni tudi na staranje! Kako? Vsi vemo, da je sonce, natančneje njegovo ultravijolično sevanje, najmočnejši zunanji dejavnik, ki poškoduje kožne celice ter razgrajuje kolagen in elastin, zaradi česar se koža na obrazu povesi in kaže znake staranja. Več melanina, ki se kot zaščitni plašč ovije okoli celičnega jedra, imate, višja je torej vaša naravna UV zaščita, zato so poškodbe zaradi sonca manjše, izrazitejše linije in gube pa redkejše ter manj opazne. Kar pa seveda nikakor ne pomeni, da vam ni treba redno nanašati sredstev za zaščito pred soncem. Melanin v koži nam namreč v najboljšem primeru nudi zaščito, primerljivo z SPF 13 in nič več.
Dragoceni nasvet
Kot smo že omenili, je dosledna zaščita pred soncem nujna za preprečevanje motenj pigmentacije in starostnih peg. Zlasti v mladosti je pomembno, da dobro skrbite za svojo kožo ter jo zaščitite pred UV – žarki in drugimi škodljivimi vplivi okolja. Zato se brez kreme za zaščito pred soncem ne zadržujte niti v senci.
Ker lahko na koži pride do kemične reakcije ob stiku UV-žarkov z alkoholom in dišavami, ki jih vsebujejo nekatere kreme ali parfumi, morate kozmetične izdelke izbirati zavestno in premišljeno, brez kemikalij in sintetičnih sestavin.
Še vedno mislite, da so gube največja nadloga?
A kot rečeno – gube še zdaleč niso edine »izdajalke« naših let, zato je to šele prvi del zgodbe o staranju kože. Če je izpostavljenost sončnemu sevanju prevelika, na nekaterih predelih pride tudi do prekomernega nastajanja melanina, njegov presežek pa se uskladišči v kožnih celicah, kar povzroči hiperpigmentacijo oziroma nastanek pigmentnih madežev.
Slednji so pravzaprav naravni zaščitni odziv telesa, zato se pojavljajo predvsem na predelih, ki so bolj izpostavljeni sončnemu sevanju. In ker je koža z leti vedno bolj občutljiva na sonce, so pigmentni madeži pogostejši, zato ni naključje, da jih imenujemo starostne pege.
In če morda še ne veste – pigmentni madeži so nove gube! Ne dolgo nazaj je P & G namreč izvedel raziskavo, rezultate pa objavil v uglednem znanstvenem časopisu Evolution & Human Behavior (Evolucija in človeško vedenje) ter z njimi pritegnil zanimanje globalne lepotne industrije. Odkrili so namreč, da smo zaradi neenotnega tena lahko videti tudi do 20 let starejši, kot smo v resnici. Zato ne preseneča, da se denimo azijske lepotice začnejo za porcelanasto polt boriti že okoli dvajsetega leta, kar je celo desetletje prej od Evropejk ali Američank, medtem ko po prvih anti – age izdelkih posegajo šele po 35. letu.
Res pa je, da vseh pigmentnih madežev in temnih lis ne gre metati v isti koš. Z enimi se rodimo, drugi so rezultat nepazljivega izpostavljanja soncu ter UV- žarkom, tretji so ostanki brazgotin ali hormonskih sprememb. Toda to ne pomeni, da smo v vsakem primeru obsojeni nanje. Morda res nismo bili rojeni z najboljšimi kartami, a hiperpigmentacijo še vedno lahko premagamo. Če vemo, katera metoda odstranjevanja je primerna za našo vrsto. In prav to vam razkrijemo v naslednjem članku.
[…] Pa še to – zaščito pred soncem moramo seveda nanesti pravilno in v zadostni količini, česar navadno ne upoštevamo, zato posledice izpostavljanja soncu vse pogosteje opazimo že pri dvajsetletnikih ali celo prej. Pri zelo svetlopoltih lahko namreč že opeklina v otroštvu pusti pigmentno liso, recimo na ramenih, zunanjih delih rok, nosu ali na licih. Imenujemo jih sončne pegice, a so v resnici prvi znaki fotostaranja, ki jim z leti sledijo sprva drobne, nato vse globlje linije in gube, rdeče žilice, stanjšana ali zadebeljena rumenkasto obarvana koža, pomnoženo število kožnih izrastkov in neenakomerna pigmentacija. […]
[…] še vse o pigmentnih madežih in zgodbo o čudežnem […]
[…] še vse o pigmentnih madežih in zgodbo o čudežnem […]
[…] vsebnosti pigmenta melanina. Ljudje s svetlo kožo, svetlolasi in rdečelasi s svetlimi očmi in pegicami so bistveno bolj izpostavljeni kot temnopolti, kar pa ne pomeni, da temnopolti ne morejo zboleti za […]